Tlakovanje površine se opravi v dveh fazah: najprej je potrebno pripraviti podlago za tlak, nato pa se prične tlakovanje.

Priprava terena se začne z izkopom vsaj 40 centimetrov podlage. Pri tem opravilu moramo upoštevati, da je za odtok vode potreben minimalni nagib 2,5% ter da je potrebno narediti tudi drenažo. Na tako pripravljeno površino se nasuje tamponski sloj, pri čemur se uporabi gramoz 0-32 milimetra, katerega se s pomočjo valjanja utrdi. Debelina tega sloja mora biti minimalno 30 centimetrov. Po dokončanem tamponskem sloju, se na njem pripravi posteljica. Za pripravo posteljice se uporabi mineralni agregat 0-4 ali 4-8 milimetrov, ki ga je potrebno enakomerno nasuti na tamponski sloj v debelini približno 3 centimetrov. Pred polaganjem se tega sloja ne utrjuje, temveč se ga poravna s pomočjo vodil v želen končni naklon. Med pripravo posteljice je priporočljivo vanjo vgraditi inštalacijske cevovode (obstoječe in tudi tiste katere se bo morda v prihodnosti kdaj vgrajevalo). S tem se izogne kasnejšim posegom v tlakovano površino. Debelina posteljice je odvisna predvsem od nosilnosti terena in pogostosti nizkih temperatur.

Pred polaganjem tlakovcev je potrebno biti pozoren na to, da se palete ovite s folijo ne odpira pred začetkom polaganja. S tem se prepreči nezaželeno navlaženje celotne palete (posledica navlaženja je lahko nezaželeno cvetenje betona).

Tlakovce se začne polagati v vogalu, pravokotno na glavno vhodno linijo. Najbolje je, da se prične z polaganjem na najnižjem delu terena. Naj vas opozorimo, da zaradi izdelave tlakovcev iz naravnih materialov prihaja do različnih barvnih nians izdelka. Zato jih je med polaganjem priporočljivo jemati iz različnih palet hkrati, saj tako izenačimo morebitno odstopanje v niansah barv. Ob zidovih in robnikih se zaključuje tlak s pomočjo rezanja ali sekanja. Zaključevanje z betoniranjem ne priporočamo. Za ohranitev linije pri polaganju si pomagajte z napeto vrvico. Tlakovce se ravna s pomočjo letve in plastičnim kladivom.

Po končanem polaganju tlakovcev, se tlakovano površino posuje s fugirnim peskom 0-2 milimetra ali kremenčevo mivko. V primeru mokrih tlakovcev fugiranje odsvetujemo. Pri uporabi kakšne druge mivke je potrebno paziti, da ta ne vsebuje apnenca. Po končanem fugiranju se površino utrdi z vibracijsko ploščo. Naležna površina vibracijske plošče mora biti zaščitena z gumo ali plastiko, da ne poškoduje zgornjega sloja tlakovcev. V kolikor je tlakovana površina namočena oziroma mokra, se vibriranja ne poslužujemo, saj bi posledica tega lahko bil preveč poseden tlak.

Zaradi naravnih snovi uporabljenih pri izdelavi tlakovca ta reagira na vse naravne snovi kot so cvetje, listje, olja, … Zaradi tega se lahko na tlakovani površini pojavijo začasne barvne spremembe, ki pa se zaradi vremenskih vplivov postopno očistijo in sperejo v prvotno barvo.