Segmentni zbiralnik vode

Kamen je človekov spremljevalec že od samih začetkov gradnje. Gradnja se je v zadnjem obdobju spremenila tako, da se kamen kot osnovni element uporablja bolj poredko, se pa uporablja njegova izpeljanka beton. Kamniti oz. betonski vodohrani imajo dolgoletno tradicijo uporabe, saj so se izkazali za zelo trpežne. Okrogla oblika ima svoje prednosti v primerjavi s pravokotno/kvadratnimi oblikami, saj omogoča lažje kroženje vode. Velika prednost betonskih zbiralnikov vode pred alternativnimi izpeljankami, je njegova teža, ki zagotavlja svojo stabilnost tudi na poplavnih območjih in se vam ne more pripetiti nezaželen pojav vzgona vode. Pri alternativnih rešitvah vam lahko v tem primeru zbiralnik dobesedno dvigne iz zemlje.

Sestavni deli segmentnega zbiralnika vode so:

  • Začetni element (slika 1) – monolitno izdelan element (dno in stena) notranje višine 50 cm, debeline 15 cm, volumen 1,57 m3,
  • Vmesni element (slike 4, 7 in 8)– prefabricirano izdelan element višine 1 m, volumen 3,14 m3,
  • Polovičen vmesni element – prefabricirano izdelan element višine 0,5 m, volumen 1,57 m3,
  • Pokrov z revizijskim jaškom premera 60 cm (slika 9). Debelina pokrova je 18 cm. Po želji lahko vgradimo tudi večji premer revizijskega jaška.

Segmentni zbiralnik vode je lahko sestavljen največ iz začetnega elementa, treh vmesnih elementov in pokrova. V kolikor se pri vgradnji uporablja polovičen vmesni element, ravno tako vgradite največ tri elemente.

Nasvet za vgradnjo



  • Gradbena jama naj bo po širini večja toliko, da omogoča nemoteno gibanje med vgrajevanjem okoli postavljenega elementa. Gradbena jama mora biti ustrezno zavarovana pred udorom zemljine – glejte tekst Pomembno.
  • Pri globini gradbene jame upoštevajte višino utrjene podlage. V kolikor vgrajujete zbiralnik z enim oz. dvema vmesnima segmentoma, je potrebno pripraviti tampon iz peščenega agregata (cca. 30 - 40 cm). Pri vgradnji s tremi vmesnimi segmenti načeloma zadostuje enaka priprava tampona kot je opisano v predhodni alineji. V kolikor se vgrajuje zbiralnik na zahtevnejšem terenu (skalnata podlaga) pa je priporočljivo podlago betonirati. Vsekakor se je v tem primeru potrebno pred vgradnjo posvetovati s statikom.
  • Segmente je potrebno med seboj lepiti z zmrzlinsko vodoodpornim lepilom.
  • Ko se lepilo posuši, se na notranji strani zbiralnika premaže spoje z dvokomponentnim vodotesnim premazom (premaz za vodohrane) v širini cca. 25 centimetrov - slika 12.
  • V svež vodotesni premaz se na notranji strani vtisne armirna mrežica (fasadna armirna mrežica) - skica Detail A in slika 13.
  • Ko je prvi premaz posušen - slika 14 - se spoje premaže še enkrat, vendar tokrat pravokotno na prvi premaz (horizontalno/vertikalno) - slika 15.

Višino in premer vtoka, morebitnega iztoka, ter servisnih odprtin lahko prilagodimo vašim potrebam.

Velikosti

Na voljo so vam tri volumenske različice. V kolikor uporabite polovični vmesni segment, se nabor volumnov poveča.

Opomba:
Pri uporabnem volumnu je upoštevana je upoštevana višina vtoka/iztoka pri vrhu zbiralnika. V kolikor se to izvede preko pokrova, se uporabni volumen poveča za cca 400 litrov.

Pomembno

  • Gradbena jama mora biti pripravljena tako, da ne ogroža varnosti med vgradnjo.
  • Preprečiti je potrebno morebitni udor zemljine med vgradnjo.
  • Gradbena jama naj bo široka vsaj toliko, da je nemoteno gibanje okoli vgrajenega elementa.
  • V jami ne sme biti prisotna voda.
  • Podlaga mora biti pripravljena tako kot je opisano pri posameznem tipu zbiralnika (komprimirani peščeni agregat oziroma betonska plošča), oziroma kot je določeno v projektu.
  • Zasipavanje mora potekati skrajno previdno. Pri segmentnih zbiralnikih je prepovedana uporaba strojev za komprimiranje bočnega zasipa, saj se lahko z uporabo le teh poškoduje spoj med dvema segmentoma in temu posledično izgubi vodotesnost.
  • Pri nekomprimiranem bočnem zasipanju je potrebno po določenem času dodatno zasipanje, saj s časom pride do posedanja zasipa. Posebno pozornost je potrebno nameniti vtoku/iztoku, da ne pride do poškodb.
  • V kolikor je potrebno premostiti večjo višinsko razliko med vtočnim dovodom in samim mestom vtoka v zbiralnik, se priporoča izdelava revizijskega jaška.

Primer postavitve

Slike


Slika 1 – začetni element (dno)

Slika 2 – navlažitev spoja

Slika 3 – nanos lepila

Slika 4 – namestitev vmesnega elementa

Slika 5 – odvečno lepilo (zatesnitev spoja znotraj zbiralnika)

Slika 6 – odvečno lepilo (zatesnitev spoja zunaj zbiralnika)

Slika 7 – vmesni element

Slika 8 – vmesni element

Slika 9 – pokrov zbiralnika

Slika 10 – namestitev pokrova

Slika 11 – zbiralnik 10,5 m3

Slika 12 – prvi nanos

Slika 13 – namestitev armirne mrežice

Slika 14 – posušen prvi premaz

Slika 15 – drugi premaz

Slika 16 – sveže premazana spoja (drugi premaz)